Denar varčevalcev, ki se je zbiral v zagrebški LB, je večinoma končal v hrvaškem gospodarstvu ali med hrvaškim prebivalstvom. Krog je bil tak: varčevalci so LB vplačevali devize, LB je te devize pošiljala v Narodno banko Jugoslavije (NBJ) v Beogradu, ta pa je nato hrvaškim podjetjem in varčevalcem odobrila brezobrestna dinarska posojila. Ko pa se je začela Slovenija osamosvajati, jo je NBJ izločila iz dinarskega in deviznega sistema razpadajoče Jugoslavije.