Ko smo bili sprejeti v Evropsko skupnost, so nas kot prvi Evropejci organizirano obiskali. so bili malo zbegani, pri poročilih se je slišalo kot v času vojnega stanja: so prešli mejo, kolona z se je utaborila na parkirišču pri Dolgem mostu, nadaljujejo pot proti Postojni, prve romske prikolice že na Obali ... in tako dalje. Oblasti so bile prijetno zbegane in previdne, kajti to so bili državljani Belgije, Nemčije,, ne pa neki potepuhi iz Dolenjske. In zlasti novinarke si niso mogle kaj, da ne bi poškilile v prikolice, in niso se mogle načuditi, kako so luksuzno urejene.