Govorimo seveda o odsotnosti opozarjanja na vprašanje kitajskega kršenja najosnovnejših človekovih pravic. Nekateri mediji so sicer bolj sramežljivo kot zares opozorili na to vprašanje, vendar dlje od tega niso šli. Človekove pravice pač tokrat niso bile v agendi, v ospredju je bilo poslovanje med EU in Kitajsko. Chirac je bil pri tem zelo uspešen in si je v Pekingu izboril 14 sporazumov o gospodarskem sodelovanju, skupaj vrednih okoli deset milijard evrov.