»Bil sem arhitekt, v Budimpešti pa sem demonstriral že leta 1953, takoj po Stalinovi smrti, na eni prvih demonstracij.« , ki mu država daje pokojnino, s katero bi lahko le životaril na fotelju v dnevni sobi, na demonstracijah izžareva drugo pomlad, saj je kot starec z ironičnimi karikaturami naenkrat eden junakov protesta.