Povedano drugače, če bi pogledali inteligenčni količnik znanih velikanov, iz njega ne bi mogli razbrati, da bodo v življenju veliko dosegli, velja pa tudi obratno ‐ njihovi dosežki niso v skladu z njihovim IQ. Raziskave šahovskih mojstrov in zelo uspešnih umetnikov, znanstvenikov in glasbenikov večinoma pokažejo, da je njihov IQ nadpovprečen, običajno sega od 115 do 130, in v ta razpon se uvrsti približno 14 odstotkov prebivalstva, kar sploh ni malo - medtem ko so njihovi dosežki in sposobnosti pravi biseri in daleč nad povprečjem teh 14 odstotkov ljudi.
Drži tudi obratno, torej da visoki IQ še ne pomeni nujno tudi uspešnosti.