Po skoraj desetletju povprečnega truda se moj pisateljski genij zunaj šolskih zidov namreč ni razcvetel. Malo po 30. rojstnem dnevu sem končno doumel: moja pamet in nadarjenost ‐ naj sta res nadpovprečni ali ne ‐ nista dovolj, če ne bom garal bolj kot drugi avtorji. In ko sem v pisanje vložil dodaten trud in čas, sem šele res nekaj dosegel.