Število članic se povečuje, to je neizbežno, štabi prevajalcev tudi. Imeti svoje prevajalske štabe je, se razume, vprašanje nacionalne časti in to se izvaja minuciozno in kontinuirano, ne glede na dejstvo, da skoraj vsi ‐ razen kakšnega birokrata, ki pride v Bruselj ne glede na to, ali govori kakšen svetovni jezik ali ne ‐ znajo tudi angleško. Prevajali mu bodo vseeno, četudi v kakšno narečje nacionalnega jezika, ki ga morebiti tudi ne zna (tudi nam to ni tuje).