Gre za namerno izključevanje javnosti ‐ tako strokovnjakov kot davkoplačevalcev ‐ iz procesov odločanja o ravnanju s prostorom in kot precedens pomeni, da lahko država podobno ravna tudi na drugih območjih, s katerimi neposredno upravlja. Ukinjanju javne razprave na državni ravni lahko sledi podobno poenostavljanje na ravni občin, kar lahko privede do tega, da bo javnost iz odločitev o ravnanju s prostorom v celoti izključena. Modrost oblasti se kaže predvsem v tem, koliko posluha ima za strokovna mnenja, demokratičnost urejanja prostora pa v tem, koliko posluha ima oblast za potrebe in želje državljanov.