Politiko si precej naivno predstavlja podobno kot vodenje najboljšega moštva in samovšečno obljublja, da bo njegovo delo neodvisno od lobijev. Za tipičnega levičarja pa je preprosto prebogat, aktivisti bi rekli, da je samo kapitalist, ki igra levičarja. Njegova zgodba naj bi bila podobna tisti iz, zgodbi o populističnem levičarju, nekdanjem politiku iz Marseilla, predsedniku nogometnega kluba Tapieju, človeku, ki je bil obtožen zlorabe položaja, ponarejanja listin, prirejanja izidov, izogibanja davkom, politiku, ki je kupil Addidas, ki je nastopal v filmih, sedel v zaporu in o katerem je bil posnet slab dokumentarec.