Čeprav me je razkurila izjava, ki sem jo omenila na začetku, tista o tekmi za gledalca, je vendarle res, da gledalca potrebuje vsako gledališče in brez njega ne obstaja. Ravno zato, da sploh lahko nastane kaj takšnega, kot je gledališka umetnost, je v Evropi že tradicionalno z javnimi sredstvi na potezi država. Nekateri drugi kulturni prostori, ki te reči že po tradiciji urejajo drugače, me v tem hipu kot Evropejko prav nič ne zanimajo, kakor tudi ne duhovno nevarne in za lase privlečene tendence nekaterih »modrecev«, da bi jih kopirali.