Borutova zgodba je precej tipična. Že kot študent je pisal dnevnik ‐ vsak dan in tudi po večkrat na dan ‐, a je sčasoma obupal nad samim formatom nepraktičnega in težko preglednega kupa zvezkov. Pred dobrim mesecem je splovil svoj lastni blog z žlahtno samodeskriptivnim naslovom Photoeditor of Mladina Weekly (po našem blagohotnem namigu ga je nedavno spremenil v enako "žlahtnosamodeskriptivnega" The Dancing Photographer).