Ko smo v Mladini pred kakimi petimi leti svoje strani prvič odprli fenomenu blogov, ni imel živ vrag ‐ vključno, ne bojmo se priznati, z avtorjem prispevka ‐ blagega pojma o tem, kaj naj bi to sploh bilo. Danes, tako se zdi, nisi brez tovrstnega e-žurnala v pravih krogih vreden niti pol prdca in za tabo deca na cesti s prstom kažejo kot na tisto res tazadnje analogno živinče. »Blogger« je ‐ v skladu s to klavrno sposobnostjo "tričetrtpasivnega" asimiliranja, ki slovenščino pravzaprav še edina drži pri življenju ‐ uradno postal bloger.