Kar je seveda logično, sodnik ne more biti hkrati predsednik vlade in poslanec največje stranke, v tem primeru ne bi šlo za demokracijo, pač pa za totalitarizem. Podrobneje prepoved določa in omejuje 40. člen zakona o sodniški službi, kjer je zapisano, da sodnikom, če so že izvoljeni na vidnejše državne funkcije, sodniški status miruje. Državi je namreč v interesu, da lahko vrhunski pravni strokovnjaki prevzamejo vlogo vidnejšega funkcionarja in da se pozneje, če tako želijo, pač vrnejo na svoj izhodiščni položaj.