V primeru Iskraemeca bi bilo ekonomsko logično, predvsem pa tudi v skladu s strategijo umika države iz gospodarstva, da bi paradržavna sklada kot portfeljska lastnika podprla prisilno poravnavo podjetja in vstop strateškega partnerja v podjetje. V tem primeru bi največ izgubile banke upnice, medtem ko bi lastniki in družba Iskraemeco pridobila več kot pa v primeru izvedene dokapitalizacije s strani paradržavnih skladov, je prepričan nekdanji gospodarski minister, ekonomist . Po njegovem je nelogično, da sta se paradržavna sklada postavila na stran bank upnic, namesto da bi zasledovala svoj lastniški interes in interes družbe Iskraemeco.