In Mark Foley je metafora tega zloma, ali bolje rečeno ‐ primer »Mark Foley« je le seksualna stran bushevskega prikrivanja in zanikanja. Recimo: spomnite se nedavnega »šokantnega« poročila, v katerem so ameriške varnostno-obveščevalno-vohunske organizacije enotno razkrile, da je Bush z okupacijo Iraka, pobijanjem civilistov in "abugrajbsko" torturo »džihadiste« le podžgal, da je Amerika zaradi tega bolj ogrožena, kot je bila prej, in da bo naslednje leto še huje, da gre torej le še na slabše. To je ravno obratno od tega, kar ves čas trdijo bušiji ‐ da namreč Američani v Iraku zmagujejo in da je Amerika zdaj bolj varna.