Toda tipično: probushevski medijski jurišniki so reč takoj relativizirali. Nekateri so trdili, da so krivi otroci, ki da so Foleyja »izzivali« (šur, žrtve so krive), Rush Limbaugh, razvpiti radijski mračnjak, je rekel, da so bile to »le besede, kot pri papežu« (hja, in kot pri Osami bin Ladnu), tretji pa so ta eksces primerjali z demokratskimi »spolnimi ekscesi«, recimo z Clintonom in Lewinsky. Primerjali so reči, ki so neprimerljive.