Roka v beli rokavici drži preluknjano lobanjo. Kot kakšen Dürerjev lesorez, kot Byronova lobanja za vino, kot miza dekadentnega pesnika, kot lobanja, ki jo je vzel izpod mahu, ko je v mračni obkrški hosti izkopal ženo, kot Thing iz Adamsove družine, kot danski, ki sedi na robu groba in drži v roki lobanjo in pravi: »Ubogi Yorick!«
To je univerzalna lobanja, lahko bi bila tudi iz katerega od roških brezen.