V letih svojega popivanja sem neko noč našel na Rimski mrtvega in zdelo se mi je, da ga moram nesti k Mraku, pojma nimam, zakaj. Pozvonil sem v prvem nadstropju gostišča, in ko je odprl, sem mu pomolil in rekel patetično: »Mrtev je!« pa je rekel mirno in prijazno, vendar brez vsakega občutka za golobje onostranstvo: »Če je mrtev, ga v vodo vrzite.«