Res, pred štirimi dvoranami v sivem betonskem kompleksu, ki od zunaj še najbolj spominja na ljubljanski Kolosej, seveda brez trgovin, barov in z napisi o neodvisnosti in miru namesto neonskih reklam, je bilo vedno veliko ljudi. Organizatorji so včasih morali enostavno zakleniti dvorane, kajti naval je bil prehud. Projekcije filmov so bile zaradi zastarele opreme večinoma zelo slabe, sinhronizacija je ubijala zvok filma, zrak v dvorani pa je bil preprosto nemogoč.