Zgodilo se mi je, da sem zamudila začetek filma, in ko sem se prebijala skozi množico ljudi, se jih je nekaj dobesedno prilepilo name in jim je tako uspelo priti v dvorano.«
Res, pred štirimi dvoranami v sivem betonskem kompleksu, ki od zunaj še najbolj spominja na ljubljanski Kolosej, seveda brez trgovin, barov in z napisi o neodvisnosti in miru namesto neonskih reklam, je bilo vedno veliko ljudi. Organizatorji so včasih morali enostavno zakleniti dvorane, kajti naval je bil prehud.