»Ja, saj vem, da je naša država zelo lepa, a vseeno ne smete fotografirati,« je v zgodnjem jutru dejal vodnik, prevajalec in nekakšen varnostnik v eni osebi, potem ko sem skušal prikrito narediti fotografijo iz avtobusa med vožnjo proti meji z Južno Korejo. Široka avtocesta je bila prazna, od časa do časa je mimo švignil kakšen avto, riževa polja so obljubljala bogato letino, čudno je bilo le to, da nikjer ni bilo nobenega kmeta, niti traktorjev niti kombajnov.
»Zaradi varnosti naše države!« je dodal, ko sem ga še enkrat pogledal.