Drnovškova zapravljivost je morda večja, kot je bila v času njegovega političnega spanca, a s svojimi željami ne presega razumnih proračunskih okvirjev. Brez težav bi se lahko vprašali, zakaj je Slovenija lani organizirala neko zaključno konferenco neke mednarodne organizacije, o kateri po 1. januarju 2005 v teh krajih ni več veliko slišati, in zakaj so samo zagonski stroški tega velikega zaključnega srečanja stali dva milijona evrov. Zakaj je recimo predsedujoči te organizacije, ki opravlja tudi funkcijo slovenskega zunanjega ministra, lani z letalom prekrižariti pol sveta in ali je bil ta strošek upravičen?