Tam so se iz kulturnega doma valili "poluniformirani" očaki. Tisto, kar se ni videlo v temi pred domom ter pod površniki in plašči, je v polnem siju zbodlo v oči prvi hip, ko sem vstopil, in nato vsak naslednji. Njihova odlikovanja, zloščena in skrbno osnažena, so se bleščala pod lučmi vaškega doma; mlada obritoglava varnostnika brez oznak, ki sta stala ob vratih, sta bila edina sodobnika v prostoru.