Zato ni bilo soočenja z nacizmom do Wiesenthalove kritike Kreiskega in pozneje z Waldheimom.« Na drugi ravni ‐ lokalni ali nacionalni ‐ pa se je začel institucionalizirati spomin na nekdanje vojake. »Ne ubadajo se s tem, ali so se borili za Nemčijo ali ne, ampak vedo le, da so se borili za svojo očetnjavo, Vaterland.«