In vsi ti ljudje so pričakovali, da se bodo od tega dne tam lahko sprehajali vsak dan. To seveda ni bilo mogoče niti naslednji dan niti dan pozneje, na takšne neomejene sprehode je bilo treba malo počakati, dokler Evropa ni sprejela njihovih držav v svoje naročje in so postale enakopravne članice združene Evrope pod zastavo EU. Na to so čakali skoraj poldrugo desetletje, in ko so tako rekoč plebiscitarno glasovali za vstop v največjo evropsko družino držav, so verjeli, da so se pričakovanja iz tiste noči evforičnega in zmagoslavnega rušenja mogočnega zidu uresničila.