Takrat se je marsikdo, ki je pripotoval iz Prage, Varšave, Budimpešte ali kake druge prestolnice nekdanjega vzhodnega bloka, brez vsakršnih papirjev sprehodil po Zahodnem Berlinu, o katerem je tako dolgo sanjal. In vsi ti ljudje so pričakovali, da se bodo od tega dne tam lahko sprehajali vsak dan. To seveda ni bilo mogoče niti naslednji dan niti dan pozneje, na takšne neomejene sprehode je bilo treba malo počakati, dokler Evropa ni sprejela njihovih držav v svoje naročje in so postale enakopravne članice združene Evrope pod zastavo EU.