Človek pa se lahko brez škode hvali takrat, ko se skrije za narod, pa čeprav je v tisti znameniti spalni srajci, ki mu jo je oblekel, ko ga je postavil na visok stolp in so samo suhcene noge gledale ven. Komaj je s poslal nekaj spodbudnic, že se je izkrcal v Izoli na politični žurki in najprej do tal izničil vse, kar se je dogajalo »v dvanajstih letih na petdeset let podlage«, očitki so že utrujeni in se slišijo kot ljudske litanije iz devetnajstega stoletja o »groznim Napojonu«, potem pa je povzdignil svoj čas kot največji blagor, ki si ga lahko slovensko ljudstvo zamisli v svoji zgodovini.