Ljudje so sprejeli logiko pravične neenakosti, ki namesto socialnega egalitarizma ponuja enake možnosti in pozitivno diskriminacijo. Danski je z liberalno konservativno stranko uspelo združiti družbo enakih socialnih možnosti in sistem tržne ekonomije.
Slovenska desnosredinska vlada nima takšne razvojne filozofije in je povsem pomešala vrstni red makroekonomskih korakov.