To omenjam zato, ker celo v tistih svinčenih časih lova na liberalce in malomeščanske ideologe partija ni bila sposobna vsiliti inštitutu svojega direktorja od zunaj in brez soglasja zaposlenih. Toda zgodovina se očitno ne ponavlja, zdaj je pač demokracija in ni več sej, podobnih nekdanjemu plenumu CK, kjer bi vsemu ljudstvu na glas povedali, kdo je ustrezen in kdo ne in zakaj. Zato je težko reči, kdo v resnici stoji za zavrnitvijo in kandidaturo.