Salopekov primer se od Križarjevega loči po odnosu, kakršnega je imela ameriška politika do tistega, kar je počel. Medtem ko so pri nas nekateri predstavniki vladajoče koalicije, kot recimo šef parlamentarnega odbora za zunanjo politiko ali celo sam predsednik vlade, grajali diplomacijo predsednika, ker je na svojo roko poslal v tiste kraje, so v ZDA pozdravljali novinarjevo delovanje. Dejstvo, da je šel v Darfur brez vizuma, so razlagali s tem, da vizuma in dovoljenja za pot v Darfur tako ali tako ne bi dobil.