O “boljšem življenju” sicer pričajo statistični kazalci, taki pač, s kakršnimi nam vlada po potrebi in trenutnem navdihu postreže; a kot pravi krilatica, je statistika do treh decimalk točna laž. Ali drugače povedano: če so do osamosvojitve izkoriščale “bratske republike”, zdaj večino molze tista peščica, ki ji gre dejansko bolje. In povsem mogoče je, da vsi tisti tisoči, ki so nas prizadele reforme zdravstva, reforme delovne zakonodaje, reforme pokojninskega sistema, reforme avtorskih honorarjev, reforme davčnega sistema, reforme izobraževanja in reforme reform, sploh ne spadamo v “narod”.