Le da tega avgusta mišičnjaki zamujajo (morda so na dopustu, vendar to, kot je v zvezi z referendumom pojasnil podpredsednik državnega zbora, ni opravičilo) in namesto NAŠEGA se čez že dolgo vleče temna črta gole prsti. Napis je izginil, kot je v neznano izpuhtel spominski steber pred ljubljansko stolnico, ki je oznanjal, da so tam matere ujetnikov v italijanskih zaporih med II. svetovno vojno prosile škofa, naj jim pomaga, on pa jih je dal razgnati s streli v množico. (Me zanima, ali je bil kdaj na in kdaj bomo izvedeli na kraju samem.)