Prav nobenega dvoma ni bilo, da je prišel na veselico jagat babe. Ko sem bil še mlajši in bolj nemiren, smo to počeli drugače; smo se dobili dva ali trije prijateljčki in smo rekli, ha, danes je pa res pravšnji dan za "jaganje" bab, pa smo radostno zdrknili v kakšen zanemarjen lokal, ga tam veslo cukali, se sem ter tja zazrli v tolsto natakaričino rit ter se drezali, pišuka, tale je pa res dobra baba, to ponovili še v prgišču podobnih ustanov in v tistih že belih urah odšli domov spat. Ta tipček pa je očitno navkljub svojim že zrelim letom dojel duha nove pridobitniške družbe in sklenil, da brez izplena ne bo zapustil prizorišča.