Kdaj smo se pričeli voziti tja dol na šengensko mejo, niti ne vem natančno, neka nadvse prijazna policajka nas je tam spodaj nekje legitimirala, vendar ni disciplinsko ukrepala, ampak nam je, že povsem izgubljenim, pokazala pravo pot. Najbolj neprijetni rani uri navkljub nas je bil zelo prijazno vesel in le še eno hladno pivo sem srknil, potem pa se zavlekel v njegove čumnate ter kot en navaden pujs za dolgo in debelo zaspal.