Vendar sem se tam znašel v veliki zagati, kajti le kako bi bilo moč zanimivo opisati, kako se pije cviček. A poskusimo, torej pili smo ga iz steklenice, najprej smo jo odprli, potem smo vino natočili v kozarce, jih dvignili, trčili, potegnili požirek ali dva, pri sebi sem zapazil, da vedno srknem dva, drugega malo zadržim v ustih, potem smo pa vso stvar pogoltnili. No, in to je vse, kar vem povedati o tem pitju, ki pa je trajalo bistveno dlje kot vse prej omenjene dejavnosti ali, kot se je nekoč izrazil sam naš premier, ko so ga neki vsiljivi novinarji zagnjavili z vprašanjem, kaj on osebno meni o cvičku: »O cvičku se ne govori, cviček se pije!«