Samo svati, v glavnem že okajeni stari dedci, so ga res sproščeno biksali. Najbolj so mi bili všeč tisti na grajskem dvorišču, ki jih je neki harmonikar, ki je bil sočasno tudi animator zabave, postavil v dve vrsti, prva je morala prepevati »ija, ija, o«, druga pa »ob bistrem potočku je mlin« ali nekaj takega in iz tega njihovega cvileža in hropcev je bruhalo na dan nekaj, za kar bi človek rekel, pojdite no malo v rit, njim pa se je to zdelo tako smešno, da so crkavali od samega heca. Eni so se od smeha dušili v hropenju, drugim je od samega cviljenja udaril smrkelj na nos, tretjim so se kolena.