Z južnjaškimi glasovi, ki jih je kontroliral, ga je vse bolj stiskal in izsiljeval ‐ in bolj ko so se bližale predsedniške volitve leta 1936, bolj je bilo predsedniku Rooseveltu jasno, da je »eden izmed dveh najnevarnejših ljudi v Ameriki«. Drugi je bil general Douglas MacArthur. Roosevelt je špekuliral, kaj bi se zgodilo v Ameriki, če je ne sanirajo, če torej ne odpravijo velike depresije: ljudje bodo obupali nad demokracijo in zahtevali trdo roko, tako da lahko pričakujemo državni udar, bodisi z leve () ali pa desne (MacArthur). Vprašanje je bilo le: kaj ima v rokavu?