Take koncentracije oblasti Amerika do tedaj ni pomnila.
Leta 1932 je na predsedniških volitvah sicer taktično podprl Franklina Delana Roosevelta, toda kmalu je bilo jasno, da noče biti demokrat št. 2 in da svojega velikega rivala ne bo več dolgo trpel. Z južnjaškimi glasovi, ki jih je kontroliral, ga je vse bolj stiskal in izsiljeval ‐ in bolj ko so se bližale predsedniške volitve leta 1936, bolj je bilo predsedniku Rooseveltu jasno, da je »eden izmed dveh najnevarnejših ljudi v Ameriki«.