Gotovo je že to, da se kdo označi za osumljenca, posebej če gre za huda kazniva dejanja, neka stopnja stigme. Toliko večja je ta stopnja stigme v državah, ki ne jemljejo resno domneve nedolžnosti in štejejo, da že to, da so koga etiketirali kot osumljenca, pomeni, da je ta oseba to dejanje storila, in mora samo še sodišče dati zadnji žig in potrditi tega človeka za hudodelca. V razvitejših pravnih kulturah zgolj to, da je kdo osumljen, ne pomeni nič prav posebej resnega in šele pravnomočna obsodilna sodba je tista, ki lahko človeka v očeh javnosti naredi za krivega.