Slednjega namreč sestavlja tudi načrt prostorskih ureditev za zavarovano območje, ki se šteje za državni lokacijski načrt. Tako že prehodna določba uveljavlja državni prostorski akt, po katerem je s posegi v območje kulturnega spomenika mogoče začeti takoj, brez vsakršnih strokovnih podlag pristojne javne službe in brez vsakršnega vpliva javnosti in lokalne skupnosti. Rezultat takšne 'ureditve' je popolna odvisnost kulturnega spomenika od trenutne politične volje vlade ali celo enega samega, politično vplivnega človeka.