Politična korektnost je najprej zahtevala obsodbo francoskega notranjega ministra Nikolasa Sarkozyja, ki je 100 ur pred začetkom prvih nemirov del migrantske mladine primerjal z gangreno in drhaljo. Vendar se je enotnost v stališčih hitro razblinila, čim se je bilo treba opredeliti do mladih in njihovih barikad. Številni salonski revolucionarji bi sicer podprli mlade upornike, vendar niso želeli podpreti nasilja.