Njegova zgodba se ne razlikuje dosti od zgodbe ostalih beguncev s statusom, ki so, vzhičeni nad tem, da so si uredili papirje, pričakovali rešitev svojih težav in začetek novega življenja. Slovenska realnost pa jih je hitro spustila na trda tla. Kot prosilci za azil brez pravic so lahko samo ždeli v azilnem domu na Viču, vendar tudi po odhodu iz njega večinoma ne počnejo nič drugega, saj je že pridobitev stanovanja zanje pravi uspeh, zaposlitev pa že skorajda znanstvena fantastika.