Tragično je, da je dve desetletji po vojaškem prevratu proti pakistanski demokraciji vnovič prišlo do prevrata, s katerim je padla civilna vlada. Pakistanski diktator, general Mušaraf, ki je na čelu države še danes, je dosegel, da je Zahod plesal, kot je on igral. Občasno in preračunljivo, v bistvu pa samo navidez, je podprl svetovno vojno proti terorizmu in si tako zagotovil politični mir pred Američani in Britanci, hkrati pa je nadaljeval z aretacijami in izganjanjem opozicijskih voditeljev, ukinjanjem političnih strank, pritiskanjem na medije in zatiranjem gibanja za človekove pravice ter pravice žensk.