Ko gre za NSRAO, pa niso v dosti boljšem položaju kot. Avstrija letno proizvede okrog 20 kubičnih metrov tekočih radioaktivnih odpadkov iz medicine, še malo več kot 20 kubičnih metrov pa trdnih radioaktivnih odpadkov iz medicine, industrije in znanosti. Slovenija pa z jedrsko elektrarno vred proizvede manj kot 50 kubičnih metrov trdnih odpadkov, od katerih je le polovica res naših. Tudi Avstrijci torej potrebujejo odlagališče NSRAO za količino, ki je primerljiva s slovensko.