Primer se mu je za naše razmere zdel skrajno specifičen prav zato, ker so bili obtoženci vnaprej prikazovani kot storilci: dodatni pritisk (tako na takrat še domnevne zlikovce in na obrambo kot na navsezadnje tudi na same sodnike ter še koga) je predstavljala javna teža, ki jo je sojenje imelo. In prav zaradi te izkušnje pravi, da danes toliko bolj nerad s prstom pokaže, kje se je vse skupaj tako grozljivo zalomilo: »Kako nehvaležno je lahko ‐ in ponavadi tudi je! ‐ tako "sepovprekno" kazanje s prstom, se je pokazalo prav v tem primeru, ko so klienti dolgo časa apriori veljali za storilce.