Ko so končno prišli misijonarji, so našli stradajoče ljudstvo, katerih družba je nedvomno propadala. Leta 1872, po še nekaj zajetjih sužnjev in preselitvi ljudi na Tahiti, je na Velikonočnem otoku ostalo komaj kakih sto domačinov.
Mnogi menijo, da so bili to le še dodatni udarci družbi, ki je bila že uničila samo sebe.