Seveda sem bil ogorčen, ker še nikomur ni prebilo, da bi ob vseh tistih pikapolonicah, prašičkih in že omenjenih konjih šle neizmerno v denar v zraku lebdeče Device. Tja na maševanje in pridigo msgr. metropolita gospoda Urana sploh nisem šel, kajti tematika, v katero se je tokrat zagnal, družina namreč, je bila zame osebno preveč boleča, saj sem vedno, ko sem si jo hotel omisliti, zgrmel po tleh, kolikor sem dolg in širok. Zato sem raje tam v kotu skromno srebal pir in opazoval mimo drenjajoče se vernike.