Nazadnje pa sem moral nabaviti še pijačo. Seveda mi je najprej padel v misel šnopc, to se mi je nekako naravno povezovalo s trpkostjo gorenjski Brezij, ampak potem sem spet in spet motovilil po glavi z dolgo potjo, utrujenostjo, s požirčki tu in požirčki tam, pa sem pomislil, v tem stanju se mi lahko zgodi, da se bom nazadnje še usral v gate, zato sem raje izbral grenčico, tako pravo slovensko, jedki pelinkovec namreč, ki je dober za želodček in sploh ne žali slovenstva. Za vsak primer pa sem v nahrbtnik vrgel še rezervne "gatke", saj h Kraljici Neba res ne smeš stopiti nepripravljen na vse zlohotnosti, ki se ti lahko pripetijo.