Res, ljubezniv je bil do mene, opozoril me je celo na to, da romarji s slabim srcem že na začetku stopajo precej počasi, tisti s sklepno revmo ga pa biksajo šele pred koncem. O,, sem mu rekel, res najlepša, on pa mi je v dobrodušnem odobravanju moje akcije zaželel »z«, to se je natančno slišalo, da ni nekakšen navaden zbogom, temveč tisti pomenljivi »z«.