Če želi biti zakon sistemski in odprt, zakaj je potem njegova vsebina namenjena predvsem velikim materialnim projektom in zanemarja posebna vprašanja partnerstva na področju socialne države, kulture, izobraževanja? Zakaj postavlja posebne vrednostne kriterije (5,278 mio EUR), ki so namenjeni obveznemu preverjanju možnosti javno-zasebnega partnerstva, če ga želi dejansko spodbujati? Zakaj se omejuje zgolj na financiranje, če pa je problem javno-zasebnega partnerstva dejansko veliko širši in povezan s prenosom zasebnih menedžerskih modelov v javni menedžment?